Z veseljem najavljamo dan odprtih vrat naših dveh pasivnih hiš, ki bo potekal v okviru dogodka: Dnevi pasivnih hiš 2022.
V sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani sodelujemo pri vsakoletni akciji, ki spodbuja ozaveščenost o energetsko učinkovitih in okolju prijaznih domovih. Pasivna hiša je zasnovana tako, da drastično zmanjša toplotne izgube ter maksimalno izkoristi sončno energijo in notranje vire toplote. Rezultat je izjemno udobno bivanje z zelo nizko porabo energije za ogrevanje.
Med 11. in 13. novembrom 2022 bosta Fakulteta za arhitekturo in Konzorcij pasivna hiša organizirala 13. Dneve pasivne hiše. Ta mednarodni dogodek poteka že več let po vsem svetu, obiskovalcem pa omogoča ogled številnih pasivnih hiš, tako v živo kot tudi virtualno. Zaradi trenutnih razmer bo letošnji dogodek prilagojen z izvedbo predavanj preko spletne platforme Zoom in z ogledi hiš v živo ali prek spleta.
Pasivna hiša prinaša več koristi:
- znižuje stroške ogrevanja,
- ne potrebuje dodatnih kasnejšnjih investicij,
- zagotavlja stalno kakovosten in svež zrak,
- je prijaznejša do okolja z visoko energetsko učinkovitostjo,
- zmanjšuje tveganje za nastanek plesni zaradi optimalnih temperaturnih pogojev.
Fakulteta za arhitekturo bo v okviru dogodka izvedla tudi dve predavanji prek spletne aplikacije Zoom, in sicer 11. novembra ob 16.30:
- Kaj je pasivna hiša? – predstavitev za laike, strokovnjake, investitorje in projektante (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., dr. Miha Praznik, u.d.i.s.)
- Možnosti financiranja pasivne hiše – nepovratne finančne spodbude (mag. Silvija Kovič, Eko sklad j.s.)
Po prijavi na e-naslov [email protected] bodo udeleženci prejeli spletno povezavo za spremljanje predavanja prek aplikacije Zoom.
Seznam hiš z možnostmi ogledov si lahko ogledate na naslednji povezavi: Dnevi pasivnih hiš 2022
Med hišami, ki jih lahko obiščete, sta tudi hiši Bauta:
- Pasivna hiša Velike Lipljene (v sodelovanju z Arhitektura Starc in Fibran d.o.o.)
- Pasivna hiša Stična
Kaj je pasivna hiša?
Pasivna hiša ali nemško Passivhaus je gradbeni standard, ki zagotavlja zdrave, udobne in energetsko učinkovite stavbe. Osrednja skrb pri zasnovi je optimizacija toplotnega ovoja, torej plasti, ki ločuje notranjost od zunanjosti, da zagotavlja udobne in stabilne notranje pogoje.
Definicija certificirane pasivne hiše:
“… stavba, pri kateri je mogoče toplotno ugodje (ISO 7730) doseči izključno z naknadnim segrevanjem ali naknadnim ohlajanjem sveže zračne mase, ki je potrebna za doseganje zadostnih pogojev kakovosti zraka v prostoru, brez potrebe po dodatnem kroženju zraka.” – Passivhaus Institut (PHI)
Ker je zrak slab nosilec toplotne energije, morajo biti potrebe stavbe po energiji za ogrevanje in hlajenje zelo nizke, saj ni zadostnega pretoka zraka za zagotavljanje velikih količin ogrevalne ali hladilne energije.
Pasivna hiša je odlično izolirana, zrakotesna, opremljena z vrhunskimi okni, obenem pa ima vgrajen mehanski prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote. Certificirane pasivne hiše so predmet strogih kontrol kakovosti, ki zagotavljajo, da so zgrajene po načrtu in dosegajo zahtevane standarde udobja.
Za pridobitev certifikata mora pasivna hiša izpolnjevati natančno določene parametre. Ena ključnih zahtev je vzdrževanje notranje temperature med 20°C in 25°C. Obstaja tudi zahteva, da notranje površine ostanejo dovolj tople, da se prepreči razlike med temperaturami zraka in površinskimi temperaturami ter nevarnost nastanka plesni in kondenzacije.
Mnoge zasnove pasivnih hiš so povezane s pasivnim solarnim načrtovanjem, vendar z jasno določenimi dodatnimi zahtevami glede izolacije, zrakotesnosti in prezračevanja.
Glavne značilnosti certificirane pasivne hiše:
- visoka raven toplotne izolacije,
- minimalizacija toplotnih mostov,
- zrakotesnost,
- energetska učinkovitost oken in vrat,
- mehansko prezračevanje z rekuperacijo toplote.
