Učinkovita izolacija ter manjše toplotne izgube
Les je naraven izolator in toplotni akumulator, z nizko nižjo toplotno prevodnostjo.
Les kot naravni material razpolaga z veliko nižjo toplotno prevodnostjo od na primer jekla ali betona. Zato toplota iz notranjosti hiše pozimi počasneje prehaja skozi leseno konstrukcijo, medtem ko poleti vročina počasneje prodira v notranje prostore.
Z uporabo CLT toplotno izolativnost še dodatno izboljšamo z zunanjimi sloji izolacije ter znotraj sten, kjer pogosto kombiniramo različne izolacijske materiale. Zaradi dobro premišljene kombinacije masivnega lesa in izolacijskih slojev lahko masivne skeletne hiše dosežejo zelo nizke U-vrednosti (kazalnik toplotne prehodnosti), kar se neposredno odraža v manjših potrebah po ogrevanju in hlajenju.
Masivne lesene hiše niso le dobro izolirane in zrakotesne, temveč imajo tudi dobro toplotno akumulacijo. To pomeni, da material, iz katerega je izdelan stavbni ovoj, shranjuje in postopoma oddaja toploto. Debelejše lesene CLT plošče imajo visoko stopnjo akumulacijske sposobnosti, kar prispeva k večjemu ugodju. Tako se zmanjša dnevno nihanje temperature v prostoru in razbremeni ogrevalni / hladilni sistem.
Eden glavnih izzivov pri gradnji energetsko učinkovitih stavb so ti. toplotni mostovi. To so točke v ovoju stavbe (stene, okenski okviri, strešne konstrukcije, itd), kjer zaradi nepopolnega stika ali neustrezne izolacije toplota lažje prehaja iz notranjosti v zunanjost.
Pri masivnih CLT panelih pa že sama homogena lesena površina v veliki meri zmanjša količino toplotnih mostov. Panela ni potrebno prekiniti z drugimi elementi, ki bi slabo izolirali, hkrati pa je stike med posameznimi CLT elementi moč dodatno zatesniti. Rezultat so manjše izgube toplotne energije in posledično bolj konstantna temperatura v notranjosti.
Visoka zrakotesnost in kontrola zračne vlažnosti
Za energijsko varčno hišo ni dovolj zgolj dober izolacijski ovoj – ključna je tudi visoka zrakotesnost, saj vsako (neželeno) uhajanje zraka pozimi pomeni izgube toplote, poleti pa povečano vdor vročega zraka. CLT paneli tvorijo masivno in zrakotesno lupino, ki jo lahko dodatno zatesnimo na stikih med elementi. Visoka zrakotesnost zato pomeni, da lahko hišo prezračujemo
kontrolirano, z rekuperacijo toplote v prezračevalnih napravah, kar še dodatno zmanjšuje toplotne izgube.
Les, iz katerega so izdelani CLT paneli, ima tudi naravno sposobnost uravnavanja zračne vlažnosti. V prostoru s prekomerno vlago se lesni elementi navzamejo dela te vlage, nato pa jo ob sušnejših obdobjih zopet oddajo v prostor. Ta naravni učinek je razlog, zakaj pravimo, da les “diha”. Lesa tako pripomore k bolj stabilni in prijetni notranji klimi ter zmanjšuje potrebo po dodatnih sistemih za uravnavanje vlage.
Trajnostni vidik pomeni prijazno do narave in zdravja
Pri energijski učinkovitosti ponavadi pomislimo na porabo energije za ogrevanje in hlajenje med uporabo. Vendar je prav tako pomembna energija, ki se porabi:
za izdelavo gradbenih materialov,
za dejansko gradnjo,
za vzdrževanje objekta tekom življenja.
Les je eden izmed najbolj trajnostnih virov, saj je obnovljiv, ob rasti drevesa pa se iz ozračja veže ogljikov dioksid. V lesni mateiral je torej “ujet” ogljik, ki je tako skladiščen v strukturi skozi celotno življenjsko dobo, s čimer je zmanjšan ogljični odtis.
CLT plošče so izdelane v visoko tehnoloških obratih z natančnim načrtovanjem izkoristka, pri čemer je količina odpadka zelo majhna. V primerjavi z uporabo jekla ali betona ima lesna gradnja nižjo porabo primarne energije. Vse to posredno vpliva na skupno energijsko ravnovesje hiše skozi celoten življenjski cikel.
CLT elementi so zaradi relativno nizke lastne teže (če jih primerjamo z betonskimi ploščami) enostavnejši za transport in terjajo manj energije za prevoz do gradbišča. Prav tako je samo delo na gradbišču manj energijsko potratno, saj v nasprotju z masivnimi betonskimi konstrukcijami ne potrebujemo obsežnih opažev,
armatur in dolgotrajnega sušenja betonskih elementov.
Montaža CLT plošč je hitra in učinkovita, s čimer se manjšajo stroški gradnje in krajša čas, v katerem je zgradba izpostavljena zunanjim vplivom. To pomeni, da je stavbo moč prej zapreti in pričneti ogrevati, kar pozitivno vpliva na celotno energijsko sliko.
Marsikdo zmotno meni, da je lesena hiša bolj občutljiva na vlago, škodljivce in ogenj. Vendar sodobno grajene masivne CLT hiše vključuje premišljene detajle za zaščito pred vremenskimi vplivi, vlago, insekti, gobami in drugimi škodljivimi dejavniki. Zaradi masivnosti in kakovostne izdelave CLT plošč so lesene hiše izjemno robustne, njihova življenjska doba pa najmanj primerljiva z zidanimi.
Redno vzdrževanje fasadnega sistema ter preverjanje tesnjenja okoli stikov, oken in drugih prebojev je razmeroma preprosto. Zato z vidika energije in surovin v daljšem obdobju ni potrebe po večjih, energijsko intenzivnih posegih ali vlaganjih. Zadostuje že dovolj skrbna osnovna nega, ki prepreči večje težave.
Združljivost z drugimi tehnologijami in regulativami
Masivne skeletne (CLT) hiše je moč zasnovati tako, da se dobro dopolnjujejo z drugimi trajnostnimi rešitvami kot so sončni kolektorji, sistemi za zbiranje deževnice ali npr. fotonapetostni moduli.
Skeletna gradnja zlahka prenese potrebne obremenitve in se prilagodi zahtevam. Skupaj z ogrevalnim sistemom (npr. toplotno črpalko) in kontroliranim prezračevanjem CLT hiše dosegajo nizke letne stroške in porabo energije.
V številnih državah se (zaradi vse strožje zakonodaje na področju gradbeništva in varstva okolja) vedno bolj spodbuja gradnja, ki ustreza standardom skoraj nič-energijskih stavb.
Masivne lesene CLT hiše pa se izkažejo za zelo konkurenčne prav pri doseganju teh standardov, saj združujejo odlično izolativnost, zrakotesnost in trajnostne lastnosti.
