LESNA INDUSTRIJA V SLOVENIJI: KAKO DOBRO JO POZNAMO?

Lesna industrija v Sloveniji je razvejana in ima raznovrsten in širok kader.  Po podatkih Eurostata zavzema tretje oz. četrto mesto najbolj gozdnate dežele v Evropi. Slovenija je 60 % pokrita z gozdom, kar je 20 % več od evropskega povprečja.

Trije odbori Državnega zbora Republike Slovenije (Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbor za okolje in prostor ter Odbor za gospodarstvo) so že maja leta 2010 podali predloge vladi glede ravnanja z gozdovi. Stremeli so k oblikovanju predpisov in ukrepov, ki bi podpirali združevanje gozdnih površin v večje gozdne posesti in združevanju v organizacije za skupno gospodarjenje z gozdovi.

Slovenija je, če povemo drugače, kar s šestimi desetinami svoje površine pokrita z gozdovi. Lesna industrija v Sloveniji in tudi v tujini je eden glavnih delodajalcev: v Avstriji, na Finskem, Portugalskem in Švedskem spada med tri najpomembnejše industrijske panoge. Zaposlitev omogoča v vseh 27 članicah EU kar 3 milijonom zaposlenih.

Lesna industrija v Sloveniji in splošno v EU: kaj kažejo številke in kaj menijo strokovnjaki?

Najpomembnejše so žagarstvo, strojna in kemijska obdelava lesa, proizvodnja lesenih opažev, furnirjev, plošč in pa vse od gradbenih izdelkov do stavbnega pohištva, palet, embalaže in notranje pohištvene opreme.

Za vpogled si poglejmo lesnoindustrijske sektorje v EU: najpomembnejši je pohištvo, ki zajema kar 48 %, sledijo pa mu gradbeni elementi z 19,7 % in žagarstvo, strojna obdelava ter impregnacija  s 14 %, sledijo lesni opaži (9,4 %) in embalaža (4 %).

Prof. dr. Roko Žarnić je že leta 2010 v predgovoru dela Les v sodobni slovenski arhitekturi opozoril, da je les nacionalno strateško pomembna surovina in dobrina, katere poraba je nezadostna, saj lesna industrija v Sloveniji na področju predelave lesa nazaduje in se mora prestrukturirati, da bi lahko ostala na svetovnem trgu in postala konkurenčna. Kot profesor je opazil tudi, da lahko k potrošnji in promociji izdelkov iz domačega lesa  nenazadnje prispeva tudi izobraževanje tako v srednješolskih kot tudi v visokošolskih in univerzitetnih programih.

Že takrat so tudi odbori predlagali vladi, da preuči možnost ustanovitve agencije za gozdno-lesni sektor. Slednja bi se ukvarjala s problematika gojenja gozdov, optimalne izrabe prirasta v lesni, pohištveni, papirni industriji in industriji polizdelkov ter konstrukcijskih elementov. Prav tako dobrodošli bi bili Centri za predelavo lesa, znotraj katerih bi se povezala pridelava, predelava, prodaja izdelkov, pozabili pa ne bi niti na energetsko izrabo ostankov predelave lesa in odpisane lesne izdelke.

Kaj se v lesni industriji opaža skoraj 10 let kasneje?

Še vedno je močno prisotna tendenca, da je lesna industrija v Sloveniji lahko na  trgu  prednjači, če le nastopi skupaj. S to mislijo se je oblikoval tudi projekt skupnega nastopa in internacionalizacije lesarstva, v zvezi katerega je ministrstvo podalo sledeče mnenje:

 »Slovenski trg je majhen, zato morajo naša podjetja nujno nastopati na tujih trgih. Imamo tradicijo, kvaliteto in strokovno znanje, s podporo Direktorata za lesarstvo pa podjetja pridobivajo tudi znanje za nastopanje na mednarodnih trgih. Interes je velik. Tista lesarska podjetja, ki se ne odločijo za udeležbo na skupinski sejemskih nastopih, lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje individualne udeležbe«.

Na 1. Dnevu slovenskega lesarstva, ki se je pod naslovom Les – naša zelena prihodnost odvijal 11. novembra 2020 v Ljubljani, je Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo dejal sledeče:

»Razvojni potencial in pomen lesne panoge je izjemen, tako z vidika pozitivnih okoljskih in ekonomskih vplivov, zagotavljanja večje samooskrbe in samozadostnosti kakor tudi z vidika širšega družbenega pomena« Dodal je še, da v zadnjih letih lesna industrija skupaj s pohištveno beleži pozitivne trende: »Od leta 2010 do 2019 se je število podjetij povečalo za 14 odstotkov, prihodki od prodaje so porasli za 35 odstotkov, dodana vrednost na zaposlenega pa za 73 odstotkov«.

Lesna industrija v Sloveniji: kaj o njeni prihodnosti meni Direktorat za lesarstvo?

Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, je opozoril, da je pomembno, da les prepoznavamo kot material za industrijsko predelavo in ne kot energent ter da mora predelava lesa potekati tam, kjer nastaja, torej v Sloveniji. Kot cilj je navedel še do leta 2030 povečati količino doma predelanega lesa na 3 mio  3 mio m3 letno, prihodke od prodaje v lesni panogi na 2,5 milijarde evrov letno in število zaposlenih na vsaj 15.000.

Kaj menimo pri Bauti? Veseli nas, da je lesna industrija v Sloveniji stvar resnih razprav, na katerih se oblikujejo cilji in strategije. Vse, kar lahko rečemo je, da ostajamo pozitivno naravnani in z budnim očesom spremljamo aktualno situacijo in si želimo, da se besede pretvorijo tudi v dejanja. 

Vas zanimajo še nekatera druga razmišljanja o naši panogi? Preberite blog o Kjotskem sporazumu.