V zadnjih desetletjih se svet spopada z vse bolj očitnimi posledicami podnebnih sprememb. Globalno segrevanje, taljenje ledenikov, skrajne vremenske razmere in izguba biotske raznovrstnosti so le nekateri izmed pojavov, ki kažejo na potrebo po skupnem, usklajenem ukrepanju. Pomemben korak v v tej smeri je bil sprejem Kjotskega protokola – prvega globalnega pravno zavezujočega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Povezava med Kjotskim protokolom in gradnjo z lesom morda ni očitna na prvi pogled, a je zelo pomembna. Les kot gradbeni material ima velik potencial za zmanjšanje emisij CO₂ in postaja čedalje pomembnejši del evropske zakonodaje ter dolgoročnih podnebnih strategij. V nadaljevanju preverimo, kako vse je les vključen v zgodbo o trajnostni prihodnosti.
Kaj je Kjotski protokol?
Kjotski protokol je bil sprejet leta 1997, v veljavo pa je stopil leta 2005 kot del Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Njegov glavni cilj je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (predvsem CO₂), ki povzročajo globalno segrevanje. Sporazum je podpisalo 192 držav, od tega jih je 114 prevzelo konkretne zaveze.
Glavni cilji Kjotskega protokola:
- V prvem obdobju izvajanja (2008–2012) so se države zavezale k povprečnemu zmanjšanju emisij za 5 % glede na leto 1990.
- V drugem obdobju (2013–2020) je bil cilj ambicioznejši – zmanjšanje emisij za 18 %.
Države, ki so sporazum podpisale, so skupno odgovorne za približno 61 % svetovnih emisij.
Evropska zakonodaja in nadgradnja ciljev
Evropska unija je kot skupnost podprla cilje Kjotskega protokola in jih še nadgradila z lastnimi dogovori. Države članice EU in Islandija so se skupaj zavezale k zmanjšanju emisij za 20 % do leta 2020.
Leta 2016 je bil kot nadgradnja podpisan še Pariški sporazum, ki velja za prvi univerzalni, pravno zavezujoči podnebni sporazum. Podpisalo ga je več kot 190 držav, pogoji za njegovo začetek veljavnosti pa so bili doseženi že, ko ga je ratificiralo 55 držav, ki skupaj povzročajo vsaj 55 % svetovnih emisij.
Pravičnejša porazdelitev ciljev med državami
Ena ključnih značilnosti Kjotskega protokola je individualizacija ciljev glede na razvitost posamezne države. Bolj razvite države, ki so v preteklosti največ prispevale k onesnaževanju, imajo strožje zaveze. Države v razvoju pa večinoma niso pravno zavezane, čeprav se jih spodbuja k prostovoljnim ukrepom.
Kjotski protokol in Slovenija
Slovenija je v prvem obdobju Kjotskega sporazuma uspešno dosegla cilj – emisije toplogrednih plinov je zmanjšala za 7,1 %. V drugem obdobju (do leta 2020) pa je za našo državo veljal cilj, da emisije ne presežejo za več kot 4 % vrednosti iz leta 2005.
Cilji so bili določeni na podlagi bruto domačega proizvoda na prebivalca. Razvite države so morale izpuste zmanjšati, manj razvite pa so dobile več manevrskega prostora – tudi Slovenija.
Les kot del rešitve: nadomestek jekla in betona
Les kot gradbeni material je s stališča zmanjševanja emisij izredno koristen. Njegova uporaba:
- zmanjšuje potrebo po energijsko intenzivnih materialih, kot sta beton in jeklo,
- shranjuje ogljik, ki bi se sicer sprostil v ozračje,
- spodbuja trajnostno gozdarstvo, ki dodatno zmanjšuje ogljični odtis.
Dober primer dobre prakse je Francija, kjer zakon o ozračju predvideva minimalne deleže lesa pri gradnji javnih stavb.
Gradbena direktiva in spodbujanje uporabe lesa
Evropska gradbena direktiva iz leta 2002 postavlja temelje za trajnostno gradnjo. Njeni cilji se nanašajo na nove in obstoječe stavbe ter vključujejo:
- energetsko učinkovitost,
- zmanjšanje vpliva na okolje,
- spodbujanje uporabe naravnih materialov, kot je les.
Kljub temu so številne države še vedno močno odvisne od tradicionalnih (nelesnih) gradbenih materialov. Pogosto se zmotno domneva, da je jeklo ali beton bolj “zelen”, saj omogoča dolgotrajno uporabo. Vendar to ne drži, ko upoštevamo celoten življenjski cikel materiala.
Les in zmanjšanje ogljičnega odtisa
Uporaba lesa ima znanstveno dokazano pozitiven učinek na okolje:
- 1 m³ lesa lahko absorbira približno 1 tono CO₂.
- Les nadomešča materiale, katerih proizvodnja zahteva več energije.
- Leseni izdelki ohranjajo ogljik tudi po sečnji dreves – do konca življenjske dobe stavbe ali izdelka.
Pomembno je upoštevati celotni življenjski cikel materialov: energijo za proizvodnjo, sposobnost toplotne izolacije ter možnosti recikliranja ali energetske izrabe po uporabi.
Okolju prijazen in stroškovno učinkovit material
Poleg okoljskih koristi je les tudi stroškovno učinkovit. Njegove prednosti vključujejo:
- odlično toplotno izolativnost (manjši stroški ogrevanja/hlajenja),
- nižje stroške gradnje v določenih primerih,
- enostavnejšo obdelavo in prilagodljivost pri načrtovanju.
Zato ni presenetljivo, da se vedno več ljudi odloča za bivanje v lesenih hišah – tudi zaradi njihove estetske in naravne privlačnosti.
Vnovična uporaba lesa
Les je mogoče večkrat uporabiti, kar dodatno zmanjšuje vpliv na okolje. Stare lesene tramove se vgrajuje v nove objekte. Pohištvo in obloge se lahko predelajo v nove izdelke ali celo v inštrumente. Gradbeni les pa se pogosto uporabi kot vrtni material, ograja ali gorivo.
Čas je za naravi prijazne odločitve
Kjotski protokol in Pariški sporazum predstavljata pomembna koraka v svetovnem boju proti podnebnim spremembam. A zgolj zaveze držav niso dovolj. Nujno je, da ukrepamo tudi posamezniki. Odločitev za uporabo lesa – pri gradnji, opremljanju doma ali le pri vsakodnevnih izdelkih – je odločitev v prid naravi.
V podjetju Bauta se tega zavedamo in z izbiro lesa že danes gradimo boljšo prihodnost. S svojimi odločitvami ozaveščamo tudi druge in skrbimo, da skupaj iz dneva v dan postajamo vsaj kanček prijaznejši do narave in sveta, v katerem živimo.
