Energijski viri: kako odgovorni smo pri ohranjanju naših gozdov?

Uporaba lesa doživlja pravo renesanso. Obnovljivi energijski viri, med katerimi v boju proti podnebnim spremembam pomembno vlogo igra ravno les, so tisti, v katerih gre iskati prave rešitve pri odgovornem ravnanju z naravo.

Da gre za renesanso v svetu porabe lesa pravimo, ker uporaba lesa kot obnovljivega vira narašča – v bistvu je rast gozdnih evropskih virov hitrejša od njegove porabe.

Da si lažje predstavljamo, kako to izgleda v praksi: evropski gozdovi priraščajo z ekvivalentom približno ene lesene hiše na sekundo! Energijski viri, med katere spada les, so zaradi svoje obnovljivosti izjemnega pomena.

Lesena hiša

Ali povečana uporaba lesa vpliva na uničevanje gozdov?

Odgovor je NE! Prepričanje, ki je zelo pogosto in ga tudi sami slišimo večkrat, je napačno. V bistvu gozdovom delamo uslugo. Zakaj? Poglejmo si nekaj dejstev, zakaj povečana uporaba lesa pozitivno prispeva k vzdrževanju in ohranjanju gozdov.

  • Evropa in naraščanje pokritosti z gozdovi narašča za 510.000 ha letno.
  • Sečnja evropskih gozdov znaša le 64 % letnega prirastka.
  • Količina lesa v evropskih gozdovih naraste letno za 760 milijonov kubičnih metrov. In to celo, če zraven ne štejemo Rusije! Če se vrnemo k zgornjemu prikazu primera iz prakse: toliko lesa bi porabili, če bi se vsako sekundo zgradila ena lesena hiša na sekundo.
  • Vse evropske zakonodaje imajo urejeno zakonodajo, ki pogozdovanje zahteva: število posajenih dreves mora biti vedno večje od števila posekanih. Tako se zagotovi ustrezna lesna zaloga.

Evropski gozdovi

Obnovljivi energijski viri: od kod zmotna prepričanja o porabi lesa?

Že stotič: energijski viri, ki so obnovljivi, pod svoje okrilje vzamejo tudi les. Zakaj torej tolikokrat slišimo, da je sečnja povezana z uničevanjem gozdov?

Zmotna prepričanja v splošnem izhajajo iz posploševanja. Da s sečnjo uničujemo gozdove, je najverjetneje povezano z dejstvom, ki se tiče tropskih in subtropskih gozdov: njihova površina se prav zares zmanjšuje. Razlogi so različni, najbolj pa k dejstvu prispevata rast populacije in revščina, ki posledice puščata v institucionalnih ureditvah, ki so pomanjkljive tudi na področju lesne in gozdarske industrije.

“Gozd, ki daja, je gozd, ki ostaja!”

Ozaveščenost lokalne skupnosti o tem, kolikšno vrednost ima gozd, ki jo obdaja, je, če potegnemo črto, tisto, od česar je odvisno gozdarjenje in nasploh preživetje gozda. Razvoj lesnega trga je odvisen od lastnikov in vlade, natančneje od njihovega razumevanja vloge, ki jo ima lesna industrija ne le v lokalnem, ampak tudi v nacionalnem gospodarstvu. Večje kot je razumevanje, bolj se spoštujejo načela trajnostnega gospodarjenja.

Energijski viri

Energijski viri v manj razvitih državah

Kot že omenjeno, je ohranjanje gozdov v manj razvitih državah precejšen problem. Ohranjanje tropskih in subtropskih gozdov zato iz vidika prebivalcev teh držav pomeni oviro pri njihovem razvoju, zato varovanju gozdnih površin ne pripisujejo tolikšnega pomena. Gre za okoljsko nujnost, o kateri, kakor kaže, niso dovolj ozaveščeni, hkrati pa jim posek gozdov predstavlja rešitev, nekaterim celo nujnost pri preživetju. Gozdovi se tako spreminjajo v pašnike in obdelovalne površine v večji meri od priporočene.

Energijski viri v svetovnem kontekstu: kaj o porabi lesa pravijo številke?

Za boljšo predstavo o gozdnih površinah, širjenju gozdov in porabi lesa si za konec poglejmo še statistiko.

  • Gozdovi zajemajo 29.6 % celotne zemeljske površine.
  • Če ne štejemo Rusije, evropski gozdovi zavzemajo le 5 % teh površin. Vseeno pa so te površine med najbolj gospodarjenimi, saj zavzemajo kar 12 % svetovne sečnje in 23 % industrijske porabe hlodovine.
  • 25 % svetovne industrijske proizvodnje lesnih izdelkov predstavlja evropska lesna panoga. Slednja zajema kar 30 % lesnih plošč in gradiv, lepenke in papirja.
  • Evropa ima več kot milijardo hektarjev gozdov v 44 državah, kar na prebivalca znese 1,42 ha oz. približno dve nogometni igrišči na prebivalca.
  • Gozdna površina Rusije zavzema kar 80 % evropske gozdne površine.
  • Gozdovi EU prekrivajo 47 % površine v posamezni državi (skupno 193 milijonov hektarjev gozda.

Zaključimo lahko z mislijo, da je les organski material s cikličnim življenjskim potekom: od rasti v gozdu, do surovin in razpadajoče biomase ali goriva. Nam se je s svojo ekološko naravnanostjo že zapisal v srca. V današnjem urbano naravnanem okolju, ki zna mestoma delovati hladno in umetno, uporaba lesa zagotovo pomeni stik z naravo. Mi z lesom ravnamo odgovorno. Pravičnost do narave, ki nas obdaja, pa je del naše vizije že od samega začetka in je v bistvu tudi razlog za pot, ki smo jo ubrali in za našo zgodbo, ki se razvija in jo spremljate z nami.