Bauta

Uporaba lesa doživlja pravo renesanso. Obnovljivi energijski viri, med katerimi v boju proti podnebnim spremembam pomembno vlogo igra ravno les, so tisti, v katerih gre iskati prave rešitve pri odgovornem ravnanju z naravo.

Da gre za renesanso v svetu porabe lesa pravimo, ker uporaba lesa kot obnovljivega vira narašča – v bistvu je rast gozdnih evropskih virov hitrejša od njegove porabe.

Da si lažje predstavljamo, kako to izgleda v praksi: evropski gozdovi priraščajo z ekvivalentom približno ene lesene hiše na sekundo! Energijski viri, med katere spada les, so zaradi svoje obnovljivosti izjemnega pomena.

Ali povečana uporaba lesa vpliva na uničevanje gozdov?

Odgovor je NE! Prepričanje, ki je zelo pogosto in ga tudi sami slišimo večkrat, je napačno. V bistvu gozdovom delamo uslugo. Zakaj? Poglejmo si nekaj dejstev, zakaj povečana uporaba lesa pozitivno prispeva k vzdrževanju in ohranjanju gozdov.

Obnovljivi energijski viri: od kod zmotna prepričanja o porabi lesa?

Že stotič: energijski viri, ki so obnovljivi, pod svoje okrilje vzamejo tudi les. Zakaj torej tolikokrat slišimo, da je sečnja povezana z uničevanjem gozdov?

Zmotna prepričanja v splošnem izhajajo iz posploševanja. Da s sečnjo uničujemo gozdove, je najverjetneje povezano z dejstvom, ki se tiče tropskih in subtropskih gozdov: njihova površina se prav zares zmanjšuje. Razlogi so različni, najbolj pa k dejstvu prispevata rast populacije in revščina, ki posledice puščata v institucionalnih ureditvah, ki so pomanjkljive tudi na področju lesne in gozdarske industrije.

"Gozd, ki daja, je gozd, ki ostaja!"

Ozaveščenost lokalne skupnosti o tem, kolikšno vrednost ima gozd, ki jo obdaja, je, če potegnemo črto, tisto, od česar je odvisno gozdarjenje in nasploh preživetje gozda. Razvoj lesnega trga je odvisen od lastnikov in vlade, natančneje od njihovega razumevanja vloge, ki jo ima lesna industrija ne le v lokalnem, ampak tudi v nacionalnem gospodarstvu. Večje kot je razumevanje, bolj se spoštujejo načela trajnostnega gospodarjenja.

Energijski viri v manj razvitih državah

Kot že omenjeno, je ohranjanje gozdov v manj razvitih državah precejšen problem. Ohranjanje tropskih in subtropskih gozdov zato iz vidika prebivalcev teh držav pomeni oviro pri njihovem razvoju, zato varovanju gozdnih površin ne pripisujejo tolikšnega pomena. Gre za okoljsko nujnost, o kateri, kakor kaže, niso dovolj ozaveščeni, hkrati pa jim posek gozdov predstavlja rešitev, nekaterim celo nujnost pri preživetju. Gozdovi se tako spreminjajo v pašnike in obdelovalne površine v večji meri od priporočene.

Energijski viri v svetovnem kontekstu: kaj o porabi lesa pravijo številke?

Za boljšo predstavo o gozdnih površinah, širjenju gozdov in porabi lesa si za konec poglejmo še statistiko.

Zaključimo lahko z mislijo, da je les organski material s cikličnim življenjskim potekom: od rasti v gozdu, do surovin in razpadajoče biomase ali goriva. Nam se je s svojo ekološko naravnanostjo že zapisal v srca. V današnjem urbano naravnanem okolju, ki zna mestoma delovati hladno in umetno, uporaba lesa zagotovo pomeni stik z naravo. Mi z lesom ravnamo odgovorno. Pravičnost do narave, ki nas obdaja, pa je del naše vizije že od samega začetka in je v bistvu tudi razlog za pot, ki smo jo ubrali in za našo zgodbo, ki se razvija in jo spremljate z nami.