KJOTSKI SPORAZUM IN UPORABA LESA: kaj meni evropska zakonodaja?
KJOTSKI SPORAZUM IN UPORABA LESA: kaj meni evropska zakonodaja?
- admin
- 0 comments
- 769 views
Kaj je kjotski sporazum?
Kjotski sporazum je bil sprejet leta 2005 v sklopu Okvirne konvencije Združenih narodov, da bi krepil globalno ozaveščanje o podnebnih spremembah. Nastal je z namenom, da bi 114 držav, ki ga je sprejelo, poskušalo zaustaviti segrevanje ozračja in si prizadevalo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida. Povečana uporaba lesa bi lahko predstavljala velik korak k doseganju zadanih ciljev, kar prepoznava tudi evropska zakonodaja.
Države, ki so mednarodni sporazum sprejele, prispevajo na globalni ravni kar 61 % emisij, ki naj bi se v prvem obdobju (2008–2012) zmanjšale za 5 % v drugem(2013–2020) pa kar za 18 % glede na leto 1990.
Kaj pa evropska zakonodaja?
Evropska zakonodaja je tista, v kateri se odražajo cilji, ki jih zapoveduje kjotski sporazum. Države Evropske unije in Islandija so se dogovorile, da bodo bodo skupaj dosegle kar 20 % zmanjšanje emisij. Pri zmanjševanju emisij so dokaj uspešne.
Prav tako je bil leta 2016 podpisan še Pariški sporazum o podnebnih spremembah, prvi univerzalen in pravno zavezujoč globalni podnebni sporazum, ki ga je podpisalo 55 držav (minimalno število), ki zajemajo 55 % svetovnega deleža emisij toplogrednih plinov.
Kjotski sporazum ima tako skupne cilje, ki so glede na posamezno državo individualno usmerjeni odvisno od njenih zmožnosti. Razvite države so v zadnjih 150 letih z industrijskimi dejavnostmi največ prispevale k zdaj visoki ravni toplogrednih plinov, zato imajo tudi pravno zavezujoče cilje, medtem ko jih države v razvoju nimajo.
Kjotski sporazum in cilji v Sloveniji
V prvem ciljnem obdobju je Slovenija emisije zmanjšala za 7,1 %. Za Slovenijo je v drugem ciljnem obdobju veljal nacionalni cilj, da se emisije do leta 2020 ne bodo povečale za več kot 4 % glede na leto 2005. Nacionalni cilji, ki jih določa kjotski sporazum, so bili torej določeni glede na ekonomsko razvitost držav (merjeno z BDP-jem na prebivalca), zato se med članicami EU močno razlikujejo. Razvitejše države bi morale zmanjšati izpuste, manj bogatim pa je zato glede na pričakovano gospodarsko rast dovoljeno povečanje izpustov. Med njimi je tudi Slovenija, ki ji je torej dovoljeno povečanje za 4 %.
Kaj imata skupnega kjotski sporazum in povečana uporaba lesa?
Države, ki so kjotski sporazum sprejele, so si pri doseganju ciljev zadale zmanjšati izpuste plinov ogljikovega dioksida, evropska zakonodaja pa je po pobudah politike EU začela snovati postopke v smer spremembe gradbenih materialov, s katerimi bi bila spodbujena povečana uporaba lesa. Uporaba lesa bi tako služila kot alternativa jeklu in betonu.
Dober zgled je Francija, ki v sklopu zakona o ozračju pripravlja dekret, v katerem bodo točno določeni pogoji za uporabo minimalnega deleža lesa kot materiala v javnih zgradbah.
Povečana uporaba lesa je torej tisto, k čemur bi morali stremeti. Pri Bauti je ljubezen do okolja in ozaveščanje drugih vselej v naših mislih.
Ogromno vlogo ima tudi gozdarstvo: uporaba lesa služi najprej kot gorivo, ustrezno gozdarjenje pa prav tako prispeva k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov s povečevanjem količine shranjenega ogljika iz atmosfere.
K čemu stremi evropska zakonodaja pri izvajanju gradbene direktive?
Evropsko izvajanje gradbene direktive, ki sega v leto 2002, se nanaša na stanovanjske, nestanovanjske, obstoječe in nove zgradbe, pri čemer gre za je povečana uporaba lesa glavni cilj.
Vendar pa se zdi, da je bo moglo miniti še nekaj časa, da bi v večji potrošnji lesa večina prepoznala korist za podnebne spremembe, saj se količina nelesnih materialov še vedno veča in to celo z argumentom, da ti nadomestki bolje služijo okolju kot pa uporaba lesa.
Pri nas smo seveda drugačnega mnenja. Hiše in interiorji iz lesa so poleg prijaznosti do okolja vizualno zelo privlačni, topli in pomirjujoči.
Kako uporaba lesa pripomore k upočasnjevanju globalnega segrevanja?
Uporaba lesa ima večjo vlogo pri boju s podnebnimi spremembami, kot si lahko mislimo. En kubični meter lesa absorbira kar eno tono ogljikovega dioksida. Povečana uporaba lesa tako spodbuja širjenje gozdov in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, saj nadomešča intenzivno uporabo fosilnih goriv.
Pri ocenjevanju vpliva, ki ga ima ogljikov dioksid pri uporabi različnih gradbenih materialov, moramo upoštevati porabljeno energijo za proizvodnjo določenega materiala, zmožnost izdelka, da ohranja energijo v času uporabe v zgradbi in ključno: končno odlaganje materialov in recikliranje.
Uporaba lesa: okolju prijazna in stroškovno učinkovita
Uporaba lesa v namen gradnje hiše ali izdelave lesnih izdelkov je torej okolju prijazna, saj les skladišči ogljik, ki je bil prvotno v drevju. Ogljik iz atmosfere tako ostaja v lesnih izdelkih ali hišah, kasneje pa se reciklira v sekundarne materiale oz. se pretvori v energijo. Uporaba lesa pomeni tudi nadomeščanje drugih, na dolgi rok okolju nevarnih materialov, zato se pri odločitvi za bivanje v leseni hiši ali z uporabo lesenih izdelkov posredno odločamo tudi za zmanjševanje izpusta ogljikovega dioksida v ozračje.
Vse več posameznikov se odloča za bivanje v leseni hiši tudi, ker se stroškovno splača. Les je boljši toplotni izolator kot beton, prav tako je uporaba lesa pri energijsko učinkovitih stavbah stroškovno učinkovitejša od betonskih blokov ali opek.
Ali je vnovična uporaba lesa možna?
Seveda! Vnovična uporaba lesa je v bistvu zelo cenjena. Leseni tramovi se ponovno uporabijo v novih stavbah, enako tudi lesene obloge in pohištvo, ki se uporablja celo za predelavo v inštrumente, npr. violine. Za vrtna senčila, tlakovce ali ograje se vnovič uporablja zaščiteni stavbni les.
O lesenih materialih je vredno premisliti
Kjotski sporazum in pariški, ki je sledil, mnogi posamezniki še vedno ne poznajo dovolj dobro, prav tako ne groznih podnebnih dejstev, zaradi katerih je prišlo do tega, da so ju mnoge države sprejele.
Kaj lahko naredimo kot posamezniki? Razumemo, da je uporaba lesa vredna razmisleka. Mi smo se odločili za lesno gradnjo. Naše stranke se odločajo za bivanje v leseni hiši. Skupno obema odločitvama pa je, da sta odgovorni. S svojimi odločitvami tako ozaveščamo še druge in skrbimo, da skupaj iz dneva v dan postajamo vsaj kanček prijaznejši do narave in sveta, v katerem živimo.