Bauta

Današnji zapis je namenjen portalu MojMojster: zagotovo ga poznate vsi tisti, ki ste kadarkoli potrebovali nasvet v zvezi z vašim domom. Spekter nasvetov, ki ga nudi MojMojster, je zares širok in raznovrsten, predvsem pa so napotki jasno in natančno zapisani. 

Kaj naj rečemo, res so mojstri! Toliko bolj veseli smo, da so v enem izmed njihovih zapisov omenili tudi Bauto, in sicer v članku“Matej Gašperič: Hiša za najlepša leta”. Gradnje prav te hiše nam je že od samega začetka segla v srca, saj je bila po zaslugi Mateja Gašperiča zasnovana na poseben, drugačen, ampak izredno dodelan način. Izpeljava projekta je bila izziv, ki smo se ga z veliko mero radovednosti in zagona z veseljem lotili.

Gradnja, ki pripoveduje zgodbo

Osebno menimo, da se nas je prav ta gradnja dotaknila zato, ker nosi zgodbo, zaradi katere je tudi ime, ki smo ji ga dodelili, pomenljivo. Hiša za najlepša leta, naj bodo to trideseta, šestdeseta, nekje vmes ali nekje okoli teh let - niso zares važna. Bistveno je, da isti utrip zgodbe, ki jo pripoveduje, čuti vsak, ki v njej prebiva, pride na počitnice ali jo samo obišče. 

Temu je tako zaradi idejne zasnove, v kateri je bil začrtan vaški izgled, značilen za gorenjsko pokrajino. V članku na MojMojster razkrivajo, da je arhitekt Matej Gašperič pri zasnovi sledil značilnostim tradicionalne gradnje starega vaškega jedra, zato je hiša, ki je nastala, v bistvu interpretacija preproste kmečke hiše. Z močnim pridihom sodobnosti je dodelana na vizualno privlačen način, zato pritegne z izredno modernim, a še vedno tradicionalnim izgledom.

Ruralnost kot navdih se opazi pri leseni ograji na parceli, močno do izraza pa pridejo tudi lesene lamele na fasadi, ki spominjajo na kozolec. Lamele imajo poleg videza še drugo pomembno funkcijo: so senčilo, ki  blokirajo sončne žarke podnevi , medtem ko jih zjutraj in zvečer puščajo v notranjost. Slednje je ogromnega pomena, saj je hiša v enem delu zastekljena in zato tudi izredno odprta.

Viseč teren? Viseča hiša!

Morda za konec omenimo še nenavaden teren, ki se mu je hiša enostavno prilagodila. V splošnem bi veljalo, da bi morali dodati še spodnje nadstropje, čemur smo se zaradi želje po pritličnosti in vaškega izgleda v tem primeru odpovedali in sledili terenu. “Običajne, s plastnicami vzporedne pritlične hiše, na takem terenu ne bi mogli zgraditi, saj bi bila zaradi velikih višinskih razlik dvonadstropna”, so zapisali v članku, v katerem si lahko o neobičajni rešitvi, ki jo je našel Matej Gašperič, preberete nekoliko več.

Z vami smo v današnjem zapisu delili zgolj povzetek enega naših najljubših projektov. Za vse, ki vas zanima več o tej zares posebni hiši, izčrpne informacije delijo na portalu MojMojster: tam najdete fotografije interierja, zunanjosti, in celo tlorisa ter seveda več podrobnosti in vpogleda v sam proces, navdih, začetke in končni rezultat. 

Močno verjamemo, da vas vpogled v celoten proces ne bo pustil ravnodušne.