Bauta

Kakšna so vprašanja in izkušnje tistih, ki so se že srečali z gradnjo lesene hiše?

Kakšna so vprašanja in izkušnje tistih, ki so se že srečali z gradnjo lesene hiše?

15 junija, 2020Category : Uncategorized @sl
Kakšna so vprašanja in izkušnje tistih, ki so se že srečali z gradnjo lesene hiše?

Danes bomo pobliže pogledali, kaj se o gradnji z lesom in o vsem v povezavi z njo govori na spletnih forumih. Našli smo same zanimive stvari in preverili, ali res držijo!

Poglejmo si vprašanja, ki smo jih tokrat izbrali.

Kako je s parno zaporo pri leseni hiši?

"Kako je pri izdelavi vetrolova s parno zaporo? Stena bo iz lesa, kamene volne, parne zapore in knaufa. Imam zadržke oziroma vprašanje le pri polivinilu: zakaj ga naj sploh uporabim, če je bistvo lesa, da diha?"

Odgovarjamo:

Na forumih smo zasledili zvečine pravilne odgovore. Prevladuje namreč prepričanje, da les diha, medtem ko v bistvu skozi zidove prehaja zares minimalna količina vlage: govorimo o 1 %. Pri zaporednem navajanju materialov pri izdelavi vetrolova manjka še parapropustna folija (in ne polivinil), ki ji po domače pravimo tudi sekundarna kritina.

Masovna uporaba lesa: se nam je treba bati?

"Ali mislite, da lahko pride do tako masovne uporabe lesa, da škodi gozdovom? Smo morda že na tej poti?"

Odgovarjamo:

Tovrstna vprašanja se pojavljajo zelo pogosto. Tudi pri odgovoru na to vprašanje smo z veseljem ugotovili, je vaše razmišljanje pravilno. Na forumu Finance ste odgovarjali ste takole:

“K članku bi dodal, da je Vlada RS sprejela 'uredbo o zelenem naročanju', po kateri mora les v javnih stavbah zavzemati minimalno 30 % volumna vgrajenih materialov.

Vsem novograditeljem pa bi toplo priporočil vsaj razmislek o investiranju v kvalitetno leseno gradnjo: seveda v harmoniji z obstoječim grajenim okoljem.”

Odgovor seveda lahko podpremo. Dodamo naj, da vsekakor nismo na poti do uničevanja gozdov. Na primer Slovenija je kar 60 % pokrita z gozdom. V bližnji prihodnosti nikakor ne bo prišlo do popolnega prehoda na les v smislu ali kurjave ali gradnje, upoštevati pa moramo še npr. zakon ponudbe in povpraševanja. V bistvu je ravno nasprotno: v primerjavi z drugimi evropskimi državami, predvsem Skandinavijo, je delež lesne gradnje k večjemu še vedno premajhen, kljub temu, da se zadnja leta povečuje.

Za vse, ki vas zanima več, si lahko preberete v enem od naših prejšnjih blog zapisov o energijskih virih.

Dileme pri gradnji

Naslednje vprašanje smo našli na forumu Med.over.net in nam je še posebno padlo v oko.

“Zagotovo poznate koga, ki ima izkušnje z leseno gradnjo ali dilemo ali graditi zidano hišo ali montažno, in potem znotraj montažne gradnje spet dilema – panelna ali skeletna gradnja. Mislite, da bo šel trend res v smeri lesene gradnje?”

Še bolj zadovoljni smo bili z odgovorom, zato ga delimo kar tukaj. Sami ne bi mogli bolje zapisati.

“Velikosistemska montažna gradnja ni nič manj stabilna kot skeletna. V osnovi so vse lesene montažne hiše dosti bolj odporne za primer potresa kot zidane.

Montažno (klasično) sestavijo v podjetju, kar pomeni, da je malo možnosti pri izvajanju kontrole nad kvaliteto izdelave sten. Za zavetrovanje (potresno odpornost) skrbijo plošče (OSB, LSB, Fermacel: ostrešje z perforiranim trakom).

Skeletno pripeljejo na gradbišče golo in zato je omogočeno spremljanje montaže. Statično tu samo skelet skrbi za potresno varnost/odpornost same konstrukcije”

Skeletna gradnja pri Bauti

Pri Bauti bi dodali le še, da izredno cenimo odnos, ki ga razvijemo s stranko. Za čim boljše rezultate je ključnega pomena sodelovanje in dosledna komunikacija. Tako je tudi celoten projekt uspešno izpeljan.

Zato, ker vaša mnenja štejejo, bomo še kdaj pobrskali po vprašanjih, ki jih zastavljate in ponovno podali mnenje naše ekipe, veseli pa bomo tudi direktnih vprašanj!

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Translate »
Klic