Bauta
Deli
Kontaktirajte nas

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

MITI IN RESNICE O LESENIH HIŠAH

MITI IN RESNICE O LESENIH HIŠAH

17 marca, 2022Category : Uncategorized
MITI IN RESNICE O LESENIH HIŠAH

V Evropi smo ponosni na naše »trdne« hiše, o katerih zmotno menimo, da so tudi bolj trajne in bolj zdrave od lesenih. No, tako so nas naučili že v pravljici o treh prašičkih – in kar se Janezek nauči, to tudi dela in o tem prepričuje še druge.

MIT št. 1: Lesene hiše niso varne pred potresi.

Da so lesene stavbe potresno izredno varne, potrjujejo testi Tehniške univerze na Dunaju. Lesene hiše se po potresni varnosti uvrščajo daleč pred zidane in armiranobetonske. Slovenija leži na potresno aktivnem območju. Tla se ves čas tresejo. Najmočnejši potres, leta 1511 je porušil vse zidane objekte (hiše, cerkve, gradove), obstali so samo leseni (arhiv ARSO). Les je izredno trden material, zato je z njim preprosto graditi stavbe z velikimi razponi in tudi več nadstropji.

MIT št. 2: Lesena hiša propade prej kot zidana.

Zgodovinski viri dokazujejo, da se je les za gradnjo hiš uporabljal že leta 1200 pr. n. št., in lesene hiše uvrščajo med najstarejše zgradbe na svetu. Les se po trajnosti razvršča v tri kategorije:

• trajen les (hrast, bor, macesen, akacija), ki na suhem traja do 1800 let,

• deloma trajen les (smreka, jelka, oreh), ki na suhem traja 800 let, in

• manj trajen les (lipa, bukev, javor), ki na suhem traja do 500 let (Žitko, 2009).

Benetke so se, recimo, začele graditi na lesenih pilotih leta 500 in stojijo še danes, hiša iz lesa, slame in ilovice, ki je še danes v uporabi, pa letos praznuje 130 let. Najstarejši še stoječi slovenski kozolec je bil postavljen leta 1764. Vse navedeno zgovorno priča o tem, da je skrb o trajnosti lesenih zgradb povsem odveč. V nasprotju s trditvami o trajnosti lesa pa ima armiran beton življenjsko dobo do 100 let.

MIT št. 3: Vzdrževanje lesa je dražje.

Da se izognemo visokim stroškom vzdrževanja hiš, pri kakovostni leseni gradnji uporabljamo les, ki je posekan ob pravem času ter je pravilno skladiščen in obdelan. Tak les ne zahteva posebnega vzdrževanja, saj v njem ni lesnih sokov, zato ga ne napadejo škodljivci. Sčasoma ga prekrije žlahtna siva patina, ki ga ščiti pred vremenskimi vplivi in mu daje trajnost. Če želimo ohraniti videz novega lesa, imamo na voljo naravna olja, smole, voske in pigmente za zaščito in dekoracijo lesenih površin, katerih uporaba je enostavna, zdravju neškodljiva in ne zahteva posebnih znanj in orodij, le nekaj časa in dobre volje. Danes so energetski standardi v gradbeništvu postavljeni zelo visoko, zato je lesena gradnja v veliki prednosti pred klasično – betonsko gradnjo, saj je lesena hiša zgrajena iz izolacijskih materialov, cena lesa pa je ugodna. Poleg tega pa je Slovenija dežela, ki je bogata z lesom. Velika prednost lesenih hiš je tudi ta, da je način gradnje hitrejši, posledično pa so lesene hiše hitreje vseljive.

MITšt. 4: Les je nevaren v primeru požara.

Test požarne varnosti Tehniške univerze na Dunaju uvršča leseno steno, napolnjeno s slamnatimi balami debeline 35 cm in ometano z ilovnatim ometom, v požarni razred F90, kar pomeni, da objekt, izpostavljen temperaturi 1010 stopinj Celzija, ne zagori uro in pol. Stene zidanih hiš so zgrajene iz negorljivih materialov, vendar so vse prepogosto izolirane z gorljivimi snovmi (stiropor), ki predstavljajo veliko potencialno požarno nevarnost. Ob požaru takih stavb je večina ljudi prizadetih zaradi zadušitve s strupenimi plini, ki se sproščajo ob gorenju izolacije.

MIT št. 5: Lesena hiša zahteva več gretja.

Izolacijske lastnosti lesenih hiš so izjemne. Mejna vrednost toplotne prehodnosti sten za pasivno hišo znaša U = 0,15W/m2K. Lesena stena z izolacijo iz slame debeline 35 cm ima po podatkih Tehniške univerze na Dunaju toplotno prehodnost 0,12W/m2K, enaka stena debeline 50 cm pa neverjetnih 0,08W/m2K. To je rezultat, ki ga s klasično gradnjo dosežemo le z velikimi težavami oz. stroški. Tukaj se pokaže izjemna moč naravnih materialov. Zaradi tega za ogrevanje lesenih hiš porabimo bistveno manj energije, ilovnati ometi pa odlično akumulirajo toploto in ponujajo izjemno ugodje bivanja. Ohlajanje prostorov poleti ni potrebno, kar pomeni velik prihranek energije. Klasično grajene stavbe moramo izolirati z dragimi umetnimi izolacijskimi materiali, ki so veliko breme za okolje, za njihovo ohlajanje poleti pa porabimo ogromno energije.Ko govorimo o vplivu hiš oz. zgradb na zdravje ljudi, ne moremo mimo »sindroma bolnih stavb« (SBS), ki po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzroča zdravstvene težave mnogim prebivalcem razvitega sveta. Moderne (zidane, armiranobetonske stavbe) so polne zdravju škodljivih sestavin, kot so radioaktivni plavžni pepeli v betonih in zidakih ter mavčnih ploščah, topila, težke kovine in druge kemikalije v barvah, vezivih, premazih, ometih, izolacijah, pohištvu, talnih oblogah itd. Zelo je pomembno, ali živimo v bolnih stavbah, iz katerih hlapijo vse prej naštete snovi, ki jih vdihavamo, ali pa živimo v naravnih lesenih (masivnih, skeletnih, slamnatih) hišah, v katerih je zrak zaradi uporabljenih naravnih materialov pri gradnji kakovosten in ne ogroža našega zdravja. Lesene hiše imajo dušo, vanje so vgrajeni znanje prednikov, inovativne rešitve današnjih arhitektov in projektantov ter vsa natančnost, spretnost, izkušenost, pozornost in odgovornost mojstrov ter obrtnikov, ki take hiše izdelujejo, ne nazadnje pa tudi ozaveščenost, marljivost, ustvarjalnost, posebnost in ponos lastnikov teh hiš. Les je zagotovo material prihodnosti! Ko je vsega konec, se iz kupa ruševin betonske, zidane hiše širijo hlapi iz strupenih, škodljivih materialov, ki še dolgo časa škodujejo Zemlji in ljudem ter pričajo o (ne)ozaveščenosti stanovalcev; na mestu lesene hiše, ki se spremeni v prst, pa zraste živo drevo, simbol zavesti ljudi, ki so nekdaj živeli v tej hiši in jim je bilo mar.

VIR

Dodaj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Recent Comments

Ni komentarjev za prikaz.

Latest Posts